Nekoč, res že davno tega smo v šoli pisali spis o pomladi. Spomnim se, da sem temo posvetila brstenju. Ena stran in pol opisovanja kako se odpirajo popki na drevesih pred blokom in svojih občutjih ob tem. Tovaršica je bila očarana, jaz pa presrečna, ko sem odkrila veselje do pisnega izražanja.
Zunaj je spet tisti čas, ko se popki odpirajo. Še vedno me očara. Vsak dan opazujem kako pokajo kosmati popki na magnoliji. Vijolični cvetovi bodo kontrastirali rumenim narcisam ob njenem vznožju.
Nežno zeleni listki bodo obarvali gola drevesa.
Rumena v katero se odevajo travniki poživlja.
Barve, barve, barve. Obožujem jih.
