ponedeljek, 12. december 2011

Špeter

Počasi se prebujam iz spanja. Počasi nabiram pogum in postavljam svoje izdelke na ogled. Po vseh teh letih prepričevanja, da hobi ne more biti vir zaslužka, potrebujem svoj čas, da sprejmem, da je lahko tudi to moja služba. Počasi uresničujem svoje sanje. In sanje se mi uresničujejo.
Srečujem čudovite ljudi, ki so naravnost navdušeni nad mojim pravljičnim svetom. Vedno znova prihajam domov in vsa vzhičena pripovedujem o odzivu. Počutim se kot otrok. Čarobno.
Vikend sem preživela na drugi strani Kolovrata. Med Slovenci na italijanski strani. Občutki so še tako močni, da jih niti ne znam opisati. Na drugi strani živijo čudoviti ljudje. Odprti in klepetavi. Nujno se moram naučiti italijanščine. Čimprej. Da bom lahko tako "oblala" kot oni. Ali pa kot Ester.
Novoletni sejem z rokodelskimi izdelki, naravni materiali, tradicija... Kot bi prišla v nek drug sanjski svet. Še danes imam občutek, da sem v nekem vzporednem vesolju.
Priporočam, da si za naslednje leto označite na koledarju vikend okrog desetega decembra in se podate v Špeter. Od Kobarida proti Čedadu. Nedaleč od meje. Eh, nastavite si navigacijo in po možnosti izberite najdaljšo pot. Da si ogledate še vse ostale vasice, ki se skrivajo vkleščene v hribe na drugi strani Kolovrata. Tudi to je del naše zgodovine, naše duše.

Stojnica na novoletnem sejmu v Špetru


Žal mi je, da se nisem s fotoaparatom podala še po drugih stojnicah. Res je veliko čudovitih stvari na kupu.