ponedeljek, 08. april 2013

Kdor drugemu jamo koplje...

Med vikendom sem se podala med deževnike. Po sveže preoranem travniku sem mlatila z motiko, grabljami in imela glavo zasedeno z mislimi o tem in onem.

Pred časom sem klepetala z znanko iz mladosti. V manjšem mestu je odprla lokal. Kavarnico oziroma čajnico z bogato ponudbo raznoraznih revij za listanje. Lokal je ravno dobro zaživel, se prijel med domačini in turisti. In med vsemi možnimi inšpektorji. Seveda ji je kristalno jasno komu ali čemu se ima zahvaliti za takšno pozornost.

Ne morem si kaj, da se ne bi ob tem nasmehnila in situacijo preslikala v svojo bližino. Slišala sem že toliko podobnih zgodb o metanju polen pod noge, da mi že sama misel pospeši prebavo.

Z izgovorom, da nov ponudnik pomeni nelojalno konkurenco, ker ima nižje cene ali ker ponudnik ne plačuje državi vsega kar bi moral, se ogroženi ponudnik spusti v boj z udarci v obliki prijav na inšpekcijo za delo, davčno in podobno.

Prilepila sem del zakona o varstvu konkurence, ki se nanaša na nelojalno konkurenco in odebelila del v katerem bi se lahko spoznal tisti, ki se take konkurence najbolj boji.

Zavedam se, da so rokodelci, ki ne plačujejo davka od prodaje svojih izdelkov, cenovno bolj konkurenčni kot jaz, ki mi je to služba in gre zaslužek najprej državi in potem meni (pa naj me koklja brcne, če si ne želim, da bi bilo obratno). Ampak v tem zapisu ne gre za njih. Gre za tiste, ki bi radi še naprej uživali v svojem položaju brez prave konkurence.

Konkurenca je zdrava. Potrošniku omogoča, da izbere zase najboljši izdelek. Če pri tem gleda samo na ceno, ne pa tudi na uporabno vrednost in kakovost, je to njegova izbira. Ponudnika pa konkurenca prisili, da se nenehno izpopolnjuje, da je inovativen, kakovosten. Konkurenca te prisili, da razmišljaš kako boš kupce obdržal dolgoročno.
Ni dovolj samo sedeti in čakati na kupca.

Razmišljanje kako boš uničil konkurenco torej ni pravo. V majhnih krajih se take stvari prehitro razvejo in poslu bolj škodijo od konkurence.

Kdor drugemu jamo koplje, je zvečer precej utrujen in nič nima od tega.


Nelojalna konkurenca (zakon o varstvu konkurence)

Nelojalna konkurenca je prepovedana.

Nelojalna konkurenca je dejanje podjetja pri nastopanju na trgu, ki je v nasprotju z dobrimi poslovnimi običaji in s katerim se povzroči ali utegne povzročiti škoda drugim udeležencem na trgu. Kot dejanja nelojalne konkurence po prejšnjem odstavku se štejejo zlasti:
  • reklamiranje, oglašanje ali ponujanje blaga ali storitev z navajanjem neresničnih podatkov ali podatkov in izrazov, ki ustvarjajo ali utegnejo ustvariti zmedo na trgu ali z zlorabo nepoučenosti ali lahkovernosti potrošnikov;
  • reklamiranje, oglašanje ali ponujanje blaga ali storitev z navajanjem podatkov ali uporabo izrazov, s katerimi se izkorišča ugled drugega podjetja, njegovih proizvodov ali storitev oziroma ocenjuje ali podcenjuje kvaliteto proizvodov drugega podjetja;
  • reklamiranje, oglašanje ali ponujanje blaga ali storitev ali omalovaževanje drugega podjetja s sklicevanjem na narodnostno, rasno, politično ali versko pripadnost;
  • dajanje podatkov o drugem podjetju, če ti podatki škodijo ali utegnejo škoditi ugledu in poslovanju drugega podjetja;
  • prodaja blaga z označbami ali podatki, ki ustvarjajo ali utegnejo ustvariti zmedo glede izvora, načina proizvodnje, količine, kakovosti ali drugih lastnosti blaga;
  • prikrivanje napak blaga ali storitev ali kakšno drugačno zavajanje potrošnikov;
  • dejanja, usmerjena v prekinitev poslovnega razmerja med drugimi podjetji ali k preprečevanju ali oteževanju takih razmerij;
  • neupravičeno neizpolnjevanje ali razdiranje pogodbe s kakšnim podjetjem, da bi se sklenila enaka ali podobna pogodba z drugim podjetjem;
  • oglaševanje navidezne razprodaje ali navideznega znižanja cen in podobna dejanja, ki zavajajo potrošnike glede cen;
  • neupravičena uporaba imena, firme, znamke ali kakšne druge oznake drugega podjetja, ne glede na to ali je drugo podjetje dalo soglasje, če se s tem ustvari ali utegne ustvariti zmeda na trgu;
  • dajanje ali obljubljanje daril, premoženjske ali drugačne koristi drugemu podjetju, njegovemu delavcu ali osebi, ki dela za drugo podjetje, da bi se darovalcu omogočila ugodnost v škodo kakšnega podjetja ali potrošnikov;
  • nepooblaščena uporaba storitev trgovskega potnika, trgovskega predstavnika ali zastopnika drugega podjetja;
  • pridobivanje kupcev blaga ali uporaba storitev z dajanjem ali obljubljanjem nagrad ali kakšne druge premoženjske koristi ali ugodnosti, ki po vrednosti občutneje presega vrednost blaga ali storitve, s katero naj kupec pridobi možnost nagrade;
  • protipravno pridobivanje poslovne tajnosti drugega podjetja ali neupravičeno izkoriščanje zaupane poslovne tajnosti drugega podjetja.
(kopirano iz Zakona o varstvu konkurence)