Art tržnice

Intenzivno brusim, barvam, kvačkam, šivam. Čisto sem padla v priprave na Go-ART. Robe mi je zmanjkalo, stojnica pa ne more biti prazna. Tablice, ki mi niso všeč, pobrusim in na novo pobarvam. Če mi nekaj ni všeč, niti na stojnico ne dam in potem tisto tovorim s seboj za balast.

Malo podražim? Okej, tu je le nekaj slikic. Ostalo pa po dogodku.

Ovce, domišljija in sama samcata

Dopust je bil zanimiv, teden po dopustu še bolj. Malce sem že obupavala nad organizacijo delovnika med počitnicami, ko se je mama prijazno ponudila za teden počitnic v Ljubljani. Trikrat hura za babi.

V času, ko sta bila otroka doma, sem ustvarila bore malo, nekaj barve se mi je posušilo na paleti, ko so bili premori med posameznimi barvanji čisto predolgi. Uspelo pa mi je kvačkati. Ideja, ki je dozorela na morju, je dobila končno obliko.

Iz slovenske volne ekološke pridelave.

Seveda je Sara takoj eno posvojila, ostale bodo romale z menoj po stojnicah. Prva bo že to soboto v Novi Gorici (Go-Art).

Ponedeljek torej začenjam delovno, z namenom, da pripravim čimveč stvari za sobotne tržnice. Sama z možem, brez otrok. Nič se ne bom hvalila, da se ne sfiži.

Bolna Mici Šapka

Od vsega na svetu je največ vredno zdravje otrok. Ko zbolijo, sem čisto preč. Rada bi pomagala, da bi se stanje čimprej izboljšalo, ampak vsaka bolezen zahteva svoj čas.
Moja mala je staknila trebušno virozo. Tako diagnozo smo postavile skupaj s sosedami. Ena je zdravnica, druga je mama z izkušnjami, tretja sem jaz, skorajda neizkušena na tem področju. Ne spomnim se, da bi kdo od nas kdaj tako hudo driskal.
Panika me je zagrabila, ko sem v blatu zagledala kri. Pomislila sem na najhujše, v glavi organizirala ostalo članstvo družine, naju pa v mislih prestavljala v Pulsko bolnišnico. Potem so me potolažile izkušene. Da tudi to sodi zraven.
Oborožena z ogljem sva z najdražjim zavihala rokave in celo noč lovila tekoče zadevščine. Mala je pogumno prenašala vse dogajanje. Glede na stanje je bilo izredno malo joka. Bravo Sarči.

Danes je tretji dan. Driska še ni minila, samo intervali med napadi krčev so daljši. In v obdobju miru midve poslikavava kamne. Okrog naše prikolice je pisano kot še nikoli.

In ja... Pozabili smo fotoaparat. Moj telefon pa na tem področju hudo šepa. Ima pa prednosti drugje :)