Lušno je doma

Sobotni večer, pogled na Brione. Za nekaj časa sem se poslovila od vonja po borovcih in soli na telesu. V trebuhu me je ščemelo. Poslovila sem se tudi od sina, ki je bivanje na morju podaljšal še za en teden in ostal pri teti in dvomesečni sestrični. Veselila sem se pa tudi že doma.

Okrog polnoči smo parkirali v domači garaži. Najprej sem preverila vrt, vesela sem bila, da na tleh ni bilo strešnikov (tako kot lani), potem sva si na ležalnikih privoščila še malo pivo. Tišina je bila neverjetna. Šum vetra, črički in črno z zvezdami posejano nebo nad nama. Neprecenljivo.

Včeraj sem ves dan vrtnarila, prala cunje, poskusila sem počistiti še hišo, pa je zmanjkalo moči. Danes me bolijo roke, ampak sem vesela zaradi opravljenega dela. Še posebej, ker je dež lepo zalil žejne rastline.

Rada imam to našo kamnito graščino in posestvo okrog nje.

Jep, povsod je lepo, doma je pa talepš.