Prav z ničemer ni dal vedeti, da je zdaj pa že prestar, da bi še verjel v te pravljice. Potem, ko smo dali pismi na kup, mi je prišepnil: "Sej veš, da ne verjamem več, ane?"
Dejstvo mi je olajšalo nakupovanje do te mere, da sva se lahko natančno pogovorila o želji. Bilo je pa tudi lepo, ko sta še oba verjela. Čarobnost pričakovanja nas je vse držala v prijetnem vzdušju.
Toda čarobnost pričakovanja ne mine, če ne verjameš v decembrske bradače! Čarobnost pričakovanja, presenečenje, druženje, vse to ostaja!
Ni komentarjev:
Objavite komentar