Konec in začetek

Pa sem ga brcnila v rit. Leto 2013. Za menoj je. Še sem živa. Danes je drugi dan novega leta in še vedno se mi smeji na vsa usta in še vedno sem polna zanosa, da bodo šle stvari na bolje.

Počasi bom naredila bilanco iz preteklega leta. Čeprav je bilo zateženo leto. Nadležno. Pobrala bom samo najboljše. Izkušnje.

Začela sem se učiti o disleksiji, ponovno spoznala, da starši najbolje poznamo svoje otroke, da moramo biti ob njih ne glede na vse. Jih gnati, objemati, zahtevati, dajati, jih karati, hvaliti. In obenem živeti.
Učila sem se obvladovati jezo, jokati od nemoči, veselila sem se ob čisto majhnih uspehih.

Končala sem leto na Čemanovi buli s pogledom v nebo. Začela sem leto s plesom na mestnem trgu. Pamet sem pustila doma. Odleglo je. Če sem koga pohodila, se opravičujem. Če sem zgledala trapasto, sem dosegla svoj namen.

Želim si pravljično leto. S srečnim koncem. Zato veselo na delo.