Čebelnjak

Odkar sem mama so risanke še bolj pogosto na sporedu. Ugotavljam, da so še vedno poučne in nekatere misli s pridom uporabljam. Ta je iz Kung fu pande:

"Naključij ni. Vse je usoda."

Oče me že dolgo nagovarja, da bi imela nekaj panjev s čebelami. Nekako sem se uspela izvleči z izgovorom, da pri hiši ne želim čebel. In potem se zgodi popoldanska debata s prijatelji in z možem najameva čebelnjak.

Čebelnjak je par let zapuščen in obeta kar nekaj dela predenj bo v njem brenčalo. Ko smo očetu sporočili veselo novico, je skorajda v trenutku pripravil tri družine. Na vrat na nos je hotel tri AŽ panje primerne za vselitev. Ne vem če sem že kdaj omenila, da je med nami 100 kilometrov ovinkaste ceste? Dve težavi dva izziva. Pripraviti panje in čimprej pripeljati v Ljubljano.

Včeraj sem pripeljala panje in skupaj z očetom sva jih razkužila, kupila satnice in mrežo za vratca. Ostalo bo dokončal sam. Potem bodo en mesec čebelice v novih panjih, nato jih bomo iz LJUBljane preselili nad LJUBinj. Z veliko LJUBezni.

Prvih panjev še nisem uspela porisati. Se je preveč mudilo. Ma za vse ostale si bom vzela čas. Obljubim. Sama sebi. Pri pesjanarjih je že padla ideja za motive.