Enkrat je živel na Ljubinju "šuštar" Franc. Šival je same cokle. Hodil je šivat tudi po drugih vaseh. Enkrat je šival v Melcih in se je po delu pozno zvečer vračal domov. V Meljih mu je nasproti priskakljal kozliček. Hodil je za njim. Ker je bil mož dobrega srca in se mu je kozlič smilil, ga je dal na rame in ga nesel proti Ljubinju. Kozlič je bil vedno bolj težak.
 |
| Panj št. 2: Šuštar nosi hudiča |
Ko je bil šuštar že čisto blizu cerkve, je kozlič ratal kaj težak, da ga ni mogel več nositi in ga je dal na tla. Kozlič je stekel nazaj po cesti in kričal:
"Zahvaljen bodi Franc, a veš, da si nosil samega hudiča! O, kako je bilo fajn na tvojem hrbtu!"
(Vir: Zlati Bogati, Janez Dolenc)
Ni komentarjev:
Objavite komentar