Čarovnica

Vse prevečkrat se mi dogaja, da slutnja resnica postane. Občutek, črna misel, ki jo odženem misleč, da pretiravam. Da to ne more biti to. In potem se uresniči. V vsem svojem sijaju. Razočaranje? Po eni strani da, ker vseeno upam, da morda pa le ni tako hudo. Po drugi strani pa tisto zadoščenje: "Saj sem vedela."

In potem se sama sebi zdim kot čarovnica. Kako sem lahko predvidela nek dogodek...

Slutila sem, da se bo nekaj hudega zgodilo. Ponudila sem roko. Pa jo je zavrnila. Naj se ne vtikam. Dobro, ne bom se. Sem pa še vedno tu. Za vsak slučaj, če me boš vseeno rabila.

Čarovnica sem. Z dobrimi nameni. Z ljubeznijo v srcu. Pa čarobna paličica? Ni še čas za to. Morda drugič.