sreda, 23. september 2015

Nagajaj mi nežno

Globoko vdihnem in v mislih štejem. Dokler se ne ohladim do te mere, da je glas sobne jakosti. Ne vedno. Včasih pozabim.
Potem se sprašujem v čem je smisel tega, da si brat in sestra kar naprej nagajata. Zakaj za vraga ne moreta biti samo prijatelja? Cel dan se ne vidita, prvih pet minut, ko sta skupaj, bi se že tepla. Le kje sem zgrešila...

Ampak menda je to vse normalno in v glavnem vsi prerastejo to fazo. Izjeme ne prerastejo, ne odrastejo.


Z vsako knjigo malo zrasteš. Lahko jo prebereš ali pa daš pod rit.

Ni komentarjev:

Objavite komentar