V petek sva otroka zaupala noni in svakinji, v nedeljo sva spokala in...
... vžgala motor. No, jaz sem samo sopotnica. Nisem kaj dosti vžigala. Sem se pa zelo udobno namestila in se prijetno vživela v ovinke.
Že nekaj let si obljubljava skrajni vzhod naše države. Nihče od naju še ni bil tam, kar je pravzaprav zelo grdo. Pri vseh teh letih!
Pot sva začela preko Podbrda, Soriške planine v bohinjski kot in proti Bledu. Na Bledu sva se ofrišala (osvežila) v jezeru, najedla in pot nadaljevala proti Ljubljani. Moja mama naju je že zelo nestrpno čakala in nisva več delala ovinkov.
Po prespani noči sva prek Javorja in Besnice krenila proti Litiji. Verjetno prastara pot od Ljubljane proti Štajerski, ki jo poznajo v glavnem kolesarji. Začudena nad dejstvom, da sem večino mladosti preživela tam, okolice pa niti nisem raziskala, sem bila seveda očarana nad hribčki in dolinami.
Šele pri Trbovljah nekje sem dojela, da naju Sava spremlja že skorajda od njenega začetka. V Hrastniku sva se poslovila od nje. Laško je zbudil prijeten spomin na kratek dopust pred mnogimi leti.
Majhna je ta naša deželica. Nisva se še prav dolgo vozila, ko sva že šibala mimo Zreč in malo pred Mariborom krenila proti Ptuju. Ura je bila neugodna za postanke pri prijateljih, saj so vsi po službah, midva pa dopustniško, brez skrbi, z željo priti do Prekmurja.
Suša je dobro osušila rastline. Jablane so žalostno osušene upogibale veje, koruza je proti nebu žejno stegovala svoje sulice. Že na Gorenjskem je bilo hudo, tu pa še huje.
V gostilni v Podgorcih sva se okrepčala s cigansko pečenko. Tu se je začel moj z mesom bogati dopust. Nisem vegetarianka, ampak po dveh šniclih na teden čisto dobro funkcioniram. Tu sem to presegla že pri prvem kosilu. Nič mi ni bilo hudega.
Ne bom naštevala vseh vasi, ki sva jih prevozila, ker bo postalo dolgočasno. Všeč so mi bile Ljutomerske gorice, na glažu vina se nisva ustavljala. Vriskala sva na mostu čez Muro, ugotovila, da za kopanje ne bo primerna in da si kampirati želiva na nekem za to urejenem prostoru. Pri skoraj 40 stopinjah, v bundi in hlačah se potiš. Pot ti teče po udih in tuš potem še kako paše. Nekako naju je odpeljalo v Terme Lendava na namakanje v vodi z vonjem po nafti. Po bencinskih hlapih še nekaj naftnih :).
 |
| Terme Lendava, kamp Lipa |
Ni komentarjev:
Objavite komentar